ENGLISHLjudje in hiše
Najlepše ljubljanske notranjščine
Ljubljano vsi najbolj poznamo po njeni zunanji podobi. A tudi v notranjščinah stavb se skrivajo prostori, ki s svojo umetniško dovršenostjo in razkošjem jemljejo dih. Poiskali smo nekaj takih interierjev in jih poslikali. Seznam ni dokončen, predlagamo vam, da ga dopolnite tako, da svoje predloge objavite v komentarjih na socialnih omrežjih.
Ta baročna mojstrovina, ki so jo začeli graditi leta 1701, se nahaja v stavbi Bogoslovnega semenišča. Kombinacija bogato členjenih, masivnih omar in stropnih fresk z značilnimi alegoričnimi pobami deluje veličastno. Avtor poslikav je Giulio Qualio, lesenega dela pa Jožef Bergant.
Neorenesančna stavba, v kateri je razstavljena slovenska umetnost od srednjega veka do 20. stoletja, je umetnina sama zase. Zgrajena je bila leta 1896 in je delo češkega arhitekta Františka Edmunda Skabrouta. Navdušuje z eleganco in čistostjo linij, s simetrijami in z belo-zlato barvno kombinacijo.
Stavba je bila zgrajena leta med leti 1890 in 1892 v neorenesančnem slogu po načrtih čeških arhitektov Jana Vladimirja Hraskyja in Antona Hrubyja. Dvorana je podkvaste oblike in obdana z obokanimi hodniki, ki vodijo do stopnišč. Poleg parterja so na obodu dvorane parterne lože in lože v nadstropju, sledi balkon in galerija, za njo pa še stojišča.
Narodna in univerzitetna knjižnica
Velika čitalnica NUK, mojstrovina Jožeta Plečnika, je arhitekturno in oblikovalsko izjemno dovršen prostor. Odprta je skozi štiri nadstropja, osvetljena skozi steni na vzhodni in zahodni strani, obdana s knjižnimi omarami, v njej stojijo značilni Plečnikovi stoli in luči ter mize, na stropu pa so veliki lestenci.
Vurnikova hiša
Za mnoge najlepša hiša v Ljubljani z značilno živopisno secesijsko zunanjostjo, zgrajena leta 1921, ima tudi izjemno lepo notranjščino, narejeno v istem slogu. Bančna dvorana (v stavbi je nekoč delovala Zadružna gospodarska banka) je poslikana z geometrijskimi okraski, dopolnjujejo pa jo motivi iz slovenske ikonografije.
Stolnica svetega Nikolaja je bila zgrajena med leti 1701 in 1706. Notranjost je pravo baročno razkošje. Poslikal jo je Giulio Quaglio in sicer je na stranskih stenah prezbiterija upodobil čudeže svetega Nikolaja, stropna slika pa predstavlja zgodbo ustanovitve ljubljanske škofije. V ljubljanski stolnici so tudi umetnine drugih pomembnih umetnikov, denimo Francesca Robbe, Giuseppeja Groppellija, Angela Puttija, Matevža Langusa, Jožeta Plečnika, Toneta Demšarja, Mirsada Begića, Ivana Vurnika in Staneta Kregarja.
Srbska pravoslavna cerkev v Ljubljani privlači s svojo barvito notranjostjo in značilno ikonografijo. Začeli so jo graditi leta 1932. Načrt je izdelal beograjski arhitekt Momir Korunović, ki je za osnove cerkve v Ljubljani vzel srednjeveško srbsko petkupolno cerkev na osnovi grškega križa. Ikone v cerkvi so delo slovenskega slikarja Mirka Šubica. Freske v notranjosti cerkve so v obdobju od leta 1986 do 1997 oblikovali srbski kiparji in slikarji Dragomir Jašović, Mišo Mladenović in Danica Mladenović.
Današnjo predsedniško palačo so zgradili po potresu leta 1895 po načrtih arhitekta Emila von Försterja in inženirja Rudolfa Bauerja. Je neorenesančna stavba s strogo zunanjostjo in razgibano, odprto notranjostjo. Najlepši prostori so v prvem nadstropju, kamor vodi osrednje stopnišče. Svod vélikega stopnišča nosita mogočna kipa Atlantov, ki ju je izdelal avstrijski kipar Theodor Friedl. Stopnišče je okrašeno z medeninastimi kandelabri Leopolda Tratnika in znamenitim kipom žrebca, kot ga je upodobil Janez Boljka. Na vrhu stopnišča vstopimo v Veliko ali Kristalno dvorano.
Nebotičnik
Ljubljanski nebotičnik je bil zgrajen leta 1933, projektiral ga je arhitekt Vladimir Šubic. Ob odprtju je bila to najvišja stavba v srednji Evropi in do druge svetovne vojne najvišja stavba na takratnem političnem ozemlju Balkana. Njegova notranjost slovi po izredni natančnosti, še posebej atraktivno je krožno stopnišče v središču stavbe.
Prirodoslovni muzej
Rudolfinum je palača v Ljubljani, v kateri imata prostore Narodni muzej Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije. Stavba je bila zgrajena leta 1888 v neorenesančnem slogu, po načrtih slovenskega arhitekta Vilijema Trea. Stropne poslikave v muzeju sta prispevala Janez Šubic in Jurij Šubic. Na ograji stopnišča, ki vodi v prvo nadstropje, so kipi osmih muz, štirje liki na stropni poslikavi nad stopniščem pa predstavljajo prispodobe za arheologijo, umetnost, zgodovino in naravoslovje.
Grand Hotel Union je največji kongresni hotel v Ljubljani. Zgrajen je bil leta 1905 v secesijskem slogu. Njegov glavni ponos je čudovita glavna dvorana, v kateri se odvijajo razna srečanja, kulturni dogodki ter gala večerje.
Železniška postaja Ljubljana predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi. Zgrajena je bila leta 1849 kot prva železniška postaja v mestu, po tipskem načrtu za avstrijsko južno železnico.
Vse fotografije, razen hotela Union: Denis Simčič
