Ljubljana kot iz filmov Wesa Andersona

Imamo v Ljubljani stavbe in lokacije, ki so kot iz filmov ameriškega režiserja Wesa Andersona? Obsesivno simetrične, nežnih pastelnih barv, divjih vzorcev, čarobnih oblik, s pridihom stare slave, nostalgičnih, zelo svojskih in posebnih? Imamo, in to ne malo. Ko jih vidiš, preprosto veš, da to so. Vabimo vas na vizualni potep po mestu, večino fotografij je prispeval @denissimcic, zbiramo pa tudi vaše predloge za ljubljansko podružnico @accidentallywesanderson.

Pogačnikova hiša

Pogačnikova hiša stoji ob Miklošičevem parku, v srcu secesijske Ljubljane, na naslovu Cigaletova 1. Zgrajena je bila leta 1902 po načrtih arhitekta Kocha, in sicer kot najemniško stanovanjska zgradba. Zanimivo jo dela fasada, ki je ploska, s simetrično razporejenimi okni in okrasjem ter nežno zelene barve, njen osrednji del pa je eleganten vhodni portal s secesijskim okrasjem in žensko figuro, ki v rokah drži veje.

Ljubljana, secesija, Pogačnikova hiša,
Foto: Denis Simčič

Palača na Cankarjevi

Modernistična poslovna palača na Cankarjevi cesti 18 je bila zgrajena po načrtih arhitekta Josipa Černivca med leti 1927 in 1930. Na osrednjem delu pročelja je monumentalni vhodni portal s plastikama (figuri dajanja in varčevanja) kiparja Ivana Jurkoviča. Pritilična okna bogatijo dekorativne kovinske mreže, peščena barva pa ji daje tipičen wesandersonsovski pridih.

Palača na Cankarjevi, Ljubljana, modernizem, Wes Anderson
Foto: Denis Simčič

Narodna galerija

Narodni dom, v katerem domuje slovenska Narodna galerija, je palača z neorenesančno fasado. Dogradili so jo leta 1894 ob tedanji Franca Jožefa (zdaj Cankarjevi) cesti po načrtih češkega arhitekta Františka Edmunda Škabrouta. Ima izjemno lepo notranjost z nekaj najbolj Instagramabilnimi lokacijami v mestu – recimo glavno stopnišče z rdečo preprogo, bogato okrašeno ograjo, štukaturami in stebri in pa pogled skozi vrata iz belo-zlate dvorane v drugo, ki razkriva pogled na kip ženske figure.

Narodna galerija, Ljubljana, Slovenija
Foto: Denis Simčič
Narodna galerija, Wes Anderson
Foto: Denis Simčič
Narodna galerija, Wes Anderson
Foto: Denis Simčič

Filmske prizore pa ponuja tudi prizidek Narodne galerije, zgrajen leta 1993 po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja.

Uršulinska cerkev

Uršulinska cerkev, Wes Anderson
Foto: Denis Simčič

Uršulinska cerkev (tudi Cerkev Svete Trojice oziroma Nunska cerkev) se nahaja na Slovenski cesti. Po izgledu je ena od najbolj nenavadnih ljubljanskih cerkva. Sodi v baročno obdobje, sezidana pa je po načrtih kranjskega deželnega arhitekta furlanskega rodu Carla Martinuzzija med leti 1718 in 1728 kot del uršulinskega samostana. Narejena je v padovanskem baročnem slogu in ima stebriščno fasado. Ta je zelo plastično oblikovana, je nekoliko umaknjena iz linije sosednjih zgradb ter obdana z majhnima konkavnima arkadnima kriloma. Fasado členijo kolosalni tričetrtinski stebri, med katerimi je stena z okni. Zaključuje jo čelo, ki ga sestavljajo tri »gotske« šilastoločne niše, ki najbrž namigujejo na motiv Svete Trojice. Vsekakor stavba, ki z usklajenostjo vizualnih komponent daje občutek harmonije in kontrole in pa tudi občutek, da vstopamo v nek poseben svet.

Operna hiša

Ljubljanska operna hiša (nekoč Deželno gledališče), je bila zgrajena med letoma 1890 in 1892 po neorenesančni zasnovi čeških arhitektov Jana V. Hraskyja in Antona Hrubyja. Poleg bogato okrašenega pročelja ima stavba tudi izjemno notranjost. Osrednji avditorij je v zlatih in rdečih tonih, podkvaste in simetrične oblike, zelo bogato baročno in neorenesančno okrašen, simetričen, z veliko spomina na stare čase, skratka veličasten.

SNG Opera in balet Ljubljana, Wes Anderson
Foto: Denis Simčič

Sokolski dom na Taboru

Sokolski dom, Ivan Vurnik, secesija, Wes Anderson
Foto: Denis Simčič

Sokolski dom je bil zgrajen po načrtih Ivana Vurnika med letoma 1923 in 1926 in je dolgo bil eden večjih pokritih športnih objektov v Sloveniji. Stoji v ljubljanskem predelu Tabor, blizu cerkve Srca Jezusovega in Slovenskega etnografskega muzeja. Je zadnje Vurnikovo delo, ki spada v secesijo, potem se je začel ukvarjati s funkcionalistično arhitekturo. Rumena stavba je zgrajena in ornamentirana v slovenskem ljudskem slogu z geometrijskimi elementi, poseben značaj ji dajejo stebri in rumena barva. V notranjosti je v osredju razkošno zasnovana obokana telovadna dvorana in drugi telovadni prostori. Najbolj fascinantno je, da v tem bogato dekoriranem retro svetu, ki bi lahko bil muzej, še vedno odmeva od trušča telovadcev in telovadk.

Zadružna gospodarska banka

Zadružna gospodarska banka na Miklošičevi 8 je secesijska lepotica, pri kateri smo dobili idejo, da bi lahko raziskovali wesandersenovsko Ljubljano. Velja za najlepšo stavbo v Ljubljani, čeprav je s svojim živobarvnim in vzorčastim pročeljem precej nenavadna in izstopa tudi v sicer precej vizualno atraktivni ljubljanski secesijski četrti. Vurnik je s pomočjo svoje žene Helene Vurnik Kottler poskusil uresničiti idejo slovenskega narodnega sloga. Zato je hiša pobarvana v barve slovenske zastave, osnovni vzorec pa je stiliziran nagelj. Enako bogato dekorirana je tudi notranjost. Stavba, ki je dovolj posebna, da buri domišljijo in v nas zlahka zbudi občutek, da smo v filmu The Grand Budapest Hotel.

Vurnikova hiša, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, secesija
Foto: Denis Simčič

Železniška postaja

Železniška postaja Ljubljana stoji na Trgu Osvobodilne fronte, ob severnem robu starega mestnega jedra. Zgrajena je bila leta 1849 kot prva železniška postaja v mestu, po tipskem načrtu za avstrijsko južno železnico, na kar spominja predvsem stolp z uro. Stavbi daje wesandersonovski ton podolgovata oblika z dolgimi linijami oken ter usklajena belo-rumena barvna paleta.

železniška postaja, Ljubljana, secesija
Foto: Denis Simčič

Stavba Slovenske filharmonije

Na Kongresnem trgu 10, ob parku Zvezda in nabrežju Ljubljanice, stoji stavba Slovenske filharmonije. Zgradili so jo med letoma 1889 in 1891 po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja, povsem končali pa po velikem ljubljanskem potresu 1895. Stoji na mestu, kjer je prej domovalo Stanovsko gledališče, ki je bilo leta 1885 uničeno v požaru. Ima neorenesančno razčlenjeno glavno fasado z zaokroženimi vogali, značilnimi za gledališke stavbe tedanjega časa. Pozneje so na fasadi pod medaljonom z liro namestili letnico 1701, ki opominja na ustanovitev Academie Philharmonicorum Labacensis. Je ena od dveh ljubljanskih stavb, ki jo na strani Accidentaly Wes Anderson že predstavili.

Slovenska filhamonija, Ljubljana, Wes Anderson
Foto: Denis Simčič

Smielowska hiša

Stoji na Dalmatinovi 3, po svojih načrtih jo je dal zgraditi stavbni mojster Robert Smielowski v letih 1902 in 1903. Uporabil je rumeno-modro-belo-zeleno barvno kombinacijo. Secesijsko pročelje krasi geometrijski vzorec, narejen iz ometa in glaziranih keramičnih ploščic, polkrožno sklenjen vhodni portal je tudi tej barvni kombinaciji. Vrata s kovano rešetko so oblikovana v tipičnem secesijskem rastlinskem vzorcu. Na secesijski stavbi izstopata dve potezi: modro-beli pas šahovnice po celotni širini fasade in poudarjen vhod. Slednji je polkrožne oblike in ima proti ulici izbočen nadstrešek. V beli štukaturi so vstavljene modre okrogle keramične ploščice. Po našem mnenju ena najlepših hiš v Ljubljani, velikokrat fotografirana in zelo priljubljena na družabnih omrežjih.

Smielovska hiša, Ljubljana, secesija, Ljubljana
Foto: Denis Simčič

SNG Drama

SNG Drama, Ljubljana,
Foto: Denis Simčič

Stavba ljubljanske SNG Drame (prvotno ime je bilo Jubilejno gledališče Franca Jožefa I.) stoji na vogalu Erjavčeve in Slovenske ceste. Ima fasado zelene barve, katere najbolj impozantni deli so čelo z veliko secesijsko kartušo, balkon na stebrih, tri bela vhodna vrata ter polžasti klančini ob straneh. Stavba je bila dograjena leta 1911 po načrtih arhitekta Alexandra Grafa v neobaročnem slogu. Eleganten videz, ki nas takoj popelje v avstro-ogrske čase, trenutno kazijo gradbene ograje in drugi pripomočki, ki jih gradbinci uporabljajo pri prenovi stavbe, kmalu pa bo zasiljala v polni lepoti.

Grad Tivoli

Grad Tivoli stoji v istoimenskem parku ob vznožju hriba Rožnik. Stavba ima dolgo zgodovino, ki sega v 15. stoletje, večkrat je bila popolnoma preurejena in je služila zelo različnim namenom – bila je denimo rezidenca jezuitov, poletni dvorec ljubljanskih škofov, vojaška bolnica, zabavišče z gostilno in kavarno, stanovanjska hiša, sedaj pa ima v njem prostore Mednarodni grafični likovni center. Pogled na stavbo iz parka čez baročni bazen z vodometom, v katerem je bronasti deček z ribo, ponuja popolno simetrijo in urejenost, ki jo redko srečamo. K temu prispevajo stopnišče, štirje litoželezni kipi psov brez jezikov (delo kiparja Antona Dominika von Fernkorna), posode za rože in še kaj. Urejen, čaroben svet, naravnost popoln za film.

Ta stran uporablja piškotke, da lahko ponudbi boljšo uporabniško izkušnjo. Z brskanjem po strani, se strinjate z njihovo uporabo.