
Ko smo nedavno na našem Instagram profilu objavili fotografijo otrok, ki se med šišenskimi bloki predajajo zimskim radostim, so se vsuli navdušeni komentarji. Nekdo je zapisal: »Marsikaj se je spremenilo … A ko zapade sneg, je popolnoma enako otroško veselje kot pred 40 leti …«
Res je, ko zapade sneg, so vzpetinice med ljubljanskimi bloki polne razigranih otrok, ki se sankajo, kepajo, izdelujejo snežake in igluje. Odrasli medtem primejo za lopate in kidajo dvorišča in poti. Sneg v Ljubljani prebudi duh skupnosti, otrokom pa prinese veliko veselja, tako da je kljub mrazu toplo vzdušje. Prinaša pa tudi mir in občutek, da se nikamor ne mudi, da lahko svet za nekaj časa obstane. Poleg tega je Ljubljana v belem tudi zelo šarmantna in fotogenična, kot mesto v zimski pravljici.
Mislim, da so Ljubljančani kljub nekaterim preglavicam hvaležni za zasnežene zime, ki pa so zadnja leta na žalost redkejše. Mislim tudi, da ima Ljubljana identiteto zimskega mesta. Ne gre samo za sneg, ki ga je zadnja leta manj, gre tudi za mentaliteto prebivalcev, ki bodo sneg pač poiskali tam, kjer je, in se lotili zimskih športov in vsega, kar prinaša zima. Gre tudi za to, da bodo Ljubljančani v snegu, ki leti z neba, našli večinoma razloge za veselje in manj za negodovanje zaradi preglavic, ki jih povzroča. In gre za to, da je ljubljanska panorama okrašena z zasneženimi Alpami, da sneg gledamo vso zimo, tudi če ga v samem mestu ni.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so za nas izbrskali nekaj fotografij ljubljanskih zim v preteklosti. Nekatere prinašajo podobe, ki jih v mestu ne vidimo več – recimo smučarske skoke, smučanje z grajskega griča ali pa tramvaj v snegu. Nekatere prikazujejo hudo zasnežene zime, take, kot jih ni več. Na prvih dveh fotografijah je denimo zima 1951/1952, ki je bila najbolj zasnežena v naših krajih do sedaj. Sredi februarja je zapadlo kar 146 centimetrov snega, ljudje so po mestu izkopali rove, da so se lahko premikali, na ulice so skakali kar skozi okna. Nekatere fotografije niso nastale pozimi, čeprav prikazujejo zimske prizore. Taka je na primer fotografija nogometne tekme sredi aprila, ko je zasnežilo. Kako so se nogometaši znašli na zasneženem igrišču in kakšen je bil rezultat, ni znano. Tipične podobe zimskih radosti med bloki pa so fotografije z Bratovševe ploščadi in iz Savskega naselja.
In kaj naj rečemo za konec? Upajmo, da bo letos še kaj snežilo.












