Ljubljanske soseske v slovenskih filmih

Slovenski film je fasciniran z Ljubljano in Ljubljana mu seveda to fascinacijo vrača. Ljubezen je vzajemna. Izbrali smo pet zelo znanih filmskih osvetljav mestnega tkiva in ljudi, pet filmov, ki Ljubljano prikazujejo v zelo različni luči.

Fužine

Fužine, blokovsko naselje na robu mesta, so glavni protagonist filma Čefurjih raus!, ki ga je leta 2013 Goran Vojnović posnel po svojem romanu. Fužine so ljubljanski geto, migrantsko naselje proletarcev, veliko urbano mravljišče, kjer odrašča mladenič, ki trenira košarko in s svojo druščino počasi zapada v vandalizem in drobni kriminal. Fužine so v tem filmu pisano multikulturno okolje, ki je na robu mesta in hkrati tudi na socialnem in družbenem robu.

Bratovševa ploščad

V filmu Sreča na vrvici, posnetem leta 1977 v režiji Janeta Kavčiča, ima Ljubljana obraz betonske džungle, kjer ni prostora za otroško igro in za psa. Danes je ta film lep spomin na življenje v socializmu ter na njegovo estetiko, ki se odraža tudi v glomaznem blokovskem naselju, v katerem pa ne manjka ljudi in dogajanja.

Šiška

Šiška Deluxe je komedija Jana Cvitkoviča iz leta 2015. Prikazuje tri prijatelje in njihova poslovna prizadevanja – odločijo se namreč odpreti picerijo z imenom Šiška. Šiška je v tem filmu urbano gosto okolje visokih stolpnic, popisano z grafiti, barvito in zabavno, odlična kulisa za komedijo, ki pa ima tudi nekaj bolj resnih tonov.

Stara Ljubljana

Film Vesna Františka Čapa, ki nosi letnico 1953, je nastal sredi časa trdega socializma, a je tak, kot da so ga posneli nekje povsem drugje. Ljubljana je v njem videti ljubka, meščanska, romantična, še najbolj podobna Pragi, ki jo je Čap menda precej pogrešal. V tej meščanski sceni se odvije humorna zgodba o dijakih, ki iščejo bližnjice do mature, zraven pa se še zaljubijo in tudi kaj naučijo o življenju.

Žmauc

Film Jebiga (2000) govori o zaspani Ljubljani in o skupini mladcev, ki »preživljajo poletje v mestu v pomanjkanju denarja, alkohola, droge, ljubezni in seksa«. Velik del filma se odvija v lokalu Žmauc, pa tudi na terasah, na Plečnikovem Trnovskem nabrežju in drugod. »Tišina, mi počivamo!« se zadere eden izmed likov na cerkvene zvonove, ki začnejo biti ravno ko klapa počiva oziroma ne dela nič. To je film, ki govori o Ljubljani, ko so vsi na morju, ko je mesto prazno, ko je življenje počasno in dolgočano. Take poletne Ljubljane v zadnjih letih ni več, okupirali so jo turisti (z izjemo korona leta).