Je v Šiški še kaj odprtega

Vsako mesto ima svojo kultno četrt, in v Ljubljani je to Šiška, trdijo v filmu Šiška Deluxe. Nekateri Ljubljančani se s tem strinjajo, drugi ne. Debate v spletnih forumih so vroče in kažejo, da so mnenja zelo deljena.

In kaj ima Šiška, kar druge ljubljanske četrti nimajo?

Ima svoj komad, že davnega leta 1987 ji ga je posvetila skupina Martin Krpan. Medtem ko lojalni rojaki spijo, se vedno najde ene par, ki jim ni dosti te dežele čar … V komadu Je v Šiški še kaj odprtega je seveda govora tudi o drugih ljubljanskih soseskah, a v njegovem naslovu kraljuje Šiška. S čim si je to zaslužila, ne vemo, morda s tem, ker ima med vsemi ljubljanskimi soseskami najbolj zvočno in zabavno ime. Očitni pa so subverzivni podtoni v besedilu, ki je nastalo v času razpadajočega komunizma.

Naslednja stvar, ki jo ima Šiška, drugi mestni predeli pa ne, je mešana urbano-vaška atmosfera. V okolju, ki je bilo nekoč vas (oziroma kar dve vasi) in ima še vedno vaške prvine, deluje center urbane kulture Kino Šiška in še več drugih kulturnih ustanov, denimo Vodnikova domačija. Snujejo celo Kulturno četrt Šiška. To daje soseski neke vrste kulturniški in celo progresivni naboj.

Šiška ima tudi verjetno najdaljšo ulico v Ljubljani, Celovško, ob kateri stojijo visoke bivanjske stolpnice. Nanje so se Ljubljančani že navadili, nekoliko manj pa na glomazni čebelnjak, ki nosi ime Celovški dvori.

Šiška je tudi en velik šoping center, ima namreč dve veliki nakupovalni središči, Alejo in Mercator.

Šiškarji so precejšnji lokalpatrioti. Včasih je veljalo: »Enkrat Šiškar, za vedno Šiškar.« Tudi to morda izvira iz dejstva, da je bila Šiška nekoč vas.

Šiška ima tudi kar nekaj odličnih lokalov, denimo Lepo žogo, picerijo Dobra vila, japonsko restavracijo Maru itd.

Šiška ima Litostroj, ki je bil nekoč največja ljubljanska tovarna. Okrog tovarne so med leti 1947 in 1951 zgradili stanovanjsko naselje, ki so ga kasneje dopolnjevali z novimi stanovanjskimi bloki. Danes Litostrojsko naselje velja za dragoceno urbanistično dediščino.

Šiška ima tudi veliko zelenja, velja za eno najbolj zelenih ljubljanskih četrti. Začne se s parkom Tivoli, nadaljuje s Šišenskim hribom in Mostecem. Zelene površine so tudi med bloki in hišami, kar blaži urbano koncentracijo in ustvarja občutek, da smo skorajda na deželi.

Pomembno pa dela Šiško tudi njena velikost. Nekoč je bila največja ljubljanska in morda celo slovenska občina, danes pa je po številu prebivalcev druga največja ljubljanska mestna četrt – tu živi nekaj več kot 36 tisoč ljudi.

In seveda: Šiška ima Plečnikovo cerkev. Plečnikove umetnine so raztresene marsikje po Ljubljani, največ jih je v centru, Plečnikovo cerkev pa imata samo Šiška in Bežigrad. Lahko bi rekli, da ima Šiška celo dve, saj poleg cerkve svetega Frančiška Asiškega Plečnikov pečat nosi tudi Stara cerkev.