Mesta so polna simbolov, znakov, napisov in drugih vizualnih sporočil. So pomemben del komunikacije v javnem prostoru, urban jezik, ki ga včasih razumejo le lokalci, včasih pa ga razume vsak. Ker se z njimi srečujemo leta in leta, se nam zdijo samoumevni in jih sploh ne opazimo več, prešli so v našo podzavest.
Denisov pogled skozi lečo fotoaparata razkriva zanimivo estetiko ljubljanskih napisov. Večinoma niso veliki, kričeči, bleščeči, svetleči in s tem moteči, kot v kakem velemestu, temveč osvajajo diskretno, z dizajnom, včasih tudi s konceptom. Kot stavbe, na katerih stojijo, so pomnik dobe, v kateri so nastali, izraz idej, ki so prevladovale v obdobju socializma.
Skupno jim je to, da spravljajo k življenju stavbe, na kateri stojijo. V nekaterih dejavnosti, ki jih oglašujejo napisi, ni več, zato so napisi točka nostalgije, spomina, vračanja, mentalni zemljevid preteklosti.
Izbrani smo nekaj javnih napisov, ki so sčasoma postali takorekoč ikonični in jih najbrž pozna vsak Ljubljančan.