Ljubljanska ulična prehrana

Dolgo je bila ljubljanska ulična hrana precej enolična, v zadnjem času pa je tovrstna kulinarika doživela velik razvoj, stara Ljubljana je dobesedno prepredena z lokali hitre prehrane, namejene predvsem turistom. Že dlje časa imamo tudi dva prostora, ki sta namenjena samo ulični hrani: Odprto kuhno in Foodbluz BTC. Se pa dobra ulična hrana skriva tudi na manj obljudenih lokacijah izven mestnega in nakupovalnih središč. Obiskali smo nekaj tovrstnih lokalov v mestnem središču in izven njega. O tistih, ki so nam bili všeč, smo nekaj napisali.

Lepa žoga

Hodok, ki ga ponuja lokal Lepa žoga v Spodnji Šiški, je eden najbolj izvirnih ljubljanskih uličnih prigrizkov. Hrenovka v mehki beli štučki z različnimi zelenjavnimi dodatki in prelivi je na voljo samo ob sredah med deseto in štirinajsto uro, in kljub temu da na njem ni kaj hudo slovenskega, je narejen in ponujen s tipičnim ljubljanskim oziroma šišenskim šarmom, malce pa je na njem tudi lokalnega tvista, saj je hrenovka položena v prerezano in ne preluknjano žemljo, dodatki pa so tudi lokalno pridelani. Pojeste ga lahko v barvitem ambientu, poslikanem z grafiti. Gostje so večinoma Ljubljančani, stalne stranke, ki imajo srede rezervirane za najboljši hodok v mestu.

Tako Polako

V lokalu Taco Polako pravijo, da ponujajo avtentično neavtentične mehiške prigrizke, že na daleč pa se vidi, da jih ne zanima samo kreativnost v kuhinji, temveč tudi pri besedah. Jedi na meniju nosijo imena, kot so Taco zvani zajebani s čipsom, Jebeš taco bun, Malo zmešana solatka itd. Hrana, ki jo ponujajo, je v v osnovi mehiška, a s slovenskim in evropskim pridihom. Ne branijo se za tacose nenavadnih sestavin, tako da pridejo do zelo zanimivih, intenzivnih okusov in kombinacij. Imajo pa tudi odlične sladice. Lokal se nahaja na Gosposvetski ulici, možnosti za posedanje ni, zato vam svetujemo, da tacose pojeste v Argentinskem parku ali v Tivoliju.

Klobasarna

Klobasarna, ki se nahaja v centru mesta na Ciril-Metodovem trgu, ponuja slovensko kmečko hrano v obliki fastfooda. To je pohvalno, da ričet in kranjsko klobaso jemo tudi na ulici. Hrana je okusna, lepo postrežena, lahko vzamete pol klobase ali celo, narežejo jo postrani, zraven je bela žemljica, gorčica in hren. Na jedilnem listu je le nekaj najbolj značilnih slovenskih jedi, ki se jih je zraven kranjske klobase, prostor pa zelo majhen in gneča velika, tako da se zna zgoditi, da boste morali klobaso pojesti na kaki precej oddaljeni klopci. Zanimanje med turisti in tudi lokalci je tako veliko, da bi veljalo razmisliti o širitvi ponudbe in prostora.

Vito Maccheroni

Italijanska hrana pritegne tudi v ulični varianti, ki jo v svojem lokalu na pokriti tržnici BTC Cityja ponuja Vito Maccheroni. Strežejo svežo, doma narejeno pašto s tradicionalnimi italijanskimi omakami, včasih tudi sezonsko obarvanimi. Sestavine, na katere naletite, so denimo burrata, guancale, italijanski paradižnik, pistacije, sveža bazilika in podobno. Preproste, okusne pašte uskaljenih okusov v prijetnem italijanskem ambientu, z italijansko pijačo in za najbolj lačne tudi z italijansko sladico – tiramisujem. To je Vito Maccheroni. Težko se mu je upreti.

Ribe in vino

Kombinacija rib in vina je sama po sebi zmagovalna, sploh če gre za jadranske ribe in domače, istrsko vino. Hrana toliko bolj tekne, če je prostor prijeten in lepo oblikovan. Vse to ponuja lokal Ribe in vino v stari Ljubljani. Ponuja pa tudi jedi iz drugih koncev sveta, denimo fish&chips. Okusno, sveže, sočno, hrustljavo. Pohvalno je, da jadransko morsko hrano ponujajo v ulični izvedbi.

Chuty’s

V tem lokalu so na voljo azijske jedi, denimo tajski rezanci, piščančji kari, pečen riž in še kaj. Nekateri, ki pišejo ocene za spletne forume, pravijo, da obstajajo tudi boljše variante azijske hrane v Ljubljani, ampak očitno je, da sta Chuty’s pad thai in pad see ew zelo priljubljena, saj jih v hišicah v ljubljanske BTC-ju naroči veliko ljudi. Jedi so lahke, zraven pa lahko pijete tudi tajske pijače.

Burek Olimpija

Potepanje po ljubljanskih fastfoodih zaključujemo z burekom Olimpija. Burek je bil v zadnjem desetletju ali dveh, pred izbruhom mednarodne faze, najbolj tipična ljubljanska ulična hrana, v socialističnih časih pa so Ljubljančani v Mächtigovih kioskih kupovali hot doge in pomfri. Burek seveda sploh ni slovenska hrana, temveč so ga v Ljubljano prinesli iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Lokal se nahaja blizu Bavarskega dvora, burek, ki ga ponujajo, je razrezan na četrtine, masten in slasten, z različnimi nadevi, zavit v papir, zraven pa seveda tekne jogurt.