10 najboljših stvari v Ljubljani

Vsako mesto ima dobre in slabe plati. V tem članku sem poskusila zbrati na kup tisto, kar mi je v Ljubljani všeč.

Ljubljana je lepa in fotogenična

Lepote Ljubljane ni lahko opisati. Na prvi pogled deluje kot podeželsko avstroogrsko mesto, v atmosferi pa je čutiti tudi mediteransko barvitost in balkansko živahnost. In samozavest, ki je značilna prav za Ljubljano. Del njenega čara se skriva v tem, kako skladno so naložene skupaj različne plasti. Staro mestno jedro je kot iz pravljice, grad na hribu, reka pod njim, mostovi čeznjo, zmaji na njih, stare hiše s pastelnimi fasadami, očarljiva Plečnikova tržnica z zeljaricami in drugimi branjevkami … Potem se iz ozkega jedra, kroga, ki ga predstavlja Prešernov trg, širijo ulice, v katerih se srečujejo barok, secesija, Plečnik, modernizem in sodobna arhitektura. Še naprej so blokovske soseske, nekatere socialistične, druge sodobne, in potem vasi in podeželje. Vse to je obdano z alpska kuliso, z gorami, pobeljenimi s snegom, ki jih je še posebej lepo opazovati z ljubljanskega gradu.

Ljubljansko klimo je mogoče vzljubiti

Prihajam iz Primorske in v moji mladosti je veljalo, da ima Ljubljana tako grozno klimo, da nanjo niti pomisliti ne smemo. Nepredirna, debela megla, tako da ne vidiš niti centimetra pred svojim nosom, prepredena z smogom, mraz, sneg, pomanjkanje sončnih žarkov, skratka z ljubljansko klimo naj bi bilo narobe vse v primerjavi s sončno in prepihano Primorsko. Ko sem se preselila v Ljubljano, sem ugotovila, da to ni res. Poletja so tudi tu prevroča, a vseeno kako stopinjo hladnejša in prijetnejša kot na Primorskem, ljubljanske zime pa imajo kljub mrakobnosti svoj šarm, še posebej če so zasnežene.

Ljubljana je zgodovinski muzej 

Tako kot velja za mnoga vsa evropska mesta, velja tudi za Ljubljano: zgodovina je na vsakem koraku, in to v razponu več tisoč let in zelo dinamična. Mostiščarji, Veneti, Iliri, Kelti, Rimljani, Huni, Slovani, Habsburžani, Napoleon, Avstro-ogrska, kraljevina Jugoslavija, socialistična Jugoslavija, samostojna Slovenija. Sledi različnih kultur in različnega dogajaja so tu, z nami. Vsak zid, vsak kamen ima svojo zgodbo, in si zasluži spoštljiv odnos.

Ljubljana je (bila) umetniško radikalna in progresivna

Ljubljana je mesto, kjer so se rojevala razna civilna in subkulturna gibanja, kot sta lezbično in gejevsko gibanje, kjer se je v bivši Jugoslaviji prvič pojavil punk, kjer so delovali taki progresivni pojavi, kot so Irwin in Laibach, Tribuna, Mladina, Radio Študent, K4, kjer so se dogajali sqoti in zasedbe opuščenih prostorov … Ljubljana je bila v zadnjih desetletjih 20. stoletja radikalna, progresivna, alternativna, brezkompromisna, ko je šlo za umetnost. Žal se je ta duh zadnje čase nekoliko izgubil.

Ljubljana je intelektualno mesto

Danes lokale v centru Ljubljane zasedajo turisti, še nekaj desetletij nazaj pa so v njih zasedale pisateljske družbe, popivale, razpravljale, kovale verze in ideje, pa tudi zarote proti oblasti. Mnogo je stavb, v katerih so živeli, mnogo poti, po katerih so hodili. Tu je svoje verze koval France Prešeren, tu je svoje drame in črtice pisal Ivan Cankar, tu je nekaj časa deloval Primož Trubar, tu so gorele knjige v času protireformacije in tu so gorele knjige, ki jih je katoliška cerkev imela za pohujšljive, tu so v Cukrarni od tuberkuloze umirali najboljši slovenski pesniki, tu je delovala restavracija Kluba slovenskih pisteljev, legendarni Miki. Ljubljana je prestolnica literature.

V Ljubljani je vedno dovolj časa

Ljubljana ni adrenalinsko in hektično mesto, v njej ni časovne mrzlice,  nasprotno, dokaj leženo mesto je, ljudje radi posedajo v lokalih, in to počnejo celo dopoldne, ko bi morali biti v službi. Glavno gonilo mestnega dogajanja je dolce vita – sprehajanje, posedanje, druženje, kofetkanje, hranjenje itd.

V Ljubljani je dovolj prostora

Ljubljana ni mesto, ki bi ga oblikovala ekonomija dobička, vsaj do nedavnega ne, čeprav se tudi to zadnje čase na žalost spreminja. Hočem reči, da Ljubljana ni nagneteno mesto, povsod je dovolj prostora. Tudi v blokovskih soseskah, kot so Bratovševa ploščad, Šiška in Fužine, je veliko zelenih površin, na žalost pa tega ne moremo pa tega trditi za nekatere novejše soseske.

Ljubljana ima zelo privržene prebivalce

Za Ljubljančane velja, da so “ljubljanske srajce”, da so vzvišeni in prevzetni, da kot pravi močvirniki “kvakajo” (govorijo kva namesto kaj) itd. Toda pojem Ljubljančana je zelo na prepihu in se hitro spreminja. Danes so staroselski Ljubljančani (taki, katerih predniki denimo že pet generacij živijo v Ljubljani) v manjšini, večino predstavljamo doseljenci ali potomci doseljencev iz vseh vetrov, ki pa smo tudi Ljubljančani. Blog o Ljubljani pišem zato, ker iz izkušenj vem, da se bodo ljudje odzvali na zapisano. Da ljubijo svoje mesto, da jim je mar za vsako stavbo, drevo, klop, da bodo všečkali, kritizirali, komentirali. Ne vem, kako je z drugimi mesti, ampak Ljubljančani imajo svoje mesto izjemno radi.

Ljubljana je športno mesto

V Ljubljani ni nič nenavadnega, če vam prileti naproti skupina tekačev, če na nabrežju Ljubljanice izvajajo pilates, če na mestnem trgu upokojenci telovadijo ali če ima na zelenici v parku svojo seanso skupina jogistov. Ljubljana s širšo okolico je prepredena s potmi, po katerih je možno hoditi, teči, kolesariti, na okoliške hribe pa se rekreacije željni Ljubljančani vzpenjajo, kot da bi bile romarske poti.

Ljubljana je majhna, ima pa vse, kar imajo veliki

Ljubljana je majhno mesto, toda ta majhnost je njena prednost: vse je na dosegu roke, prometna gneča je obvladljiva, turisti lahko po njej vandrajo in se izgubljajo brez strahu, da bi zašli kam daleč. Javni prevoz sicer obsega samo avtobusni prevoz, toda to ni problem, saj je povsod mogoče priti v doglednem času peš ali s kolesom. Ljubljana ponuja prijaznost malega mesta in storitve velike prestolnice.

Vse fotografije, razen tiste, ki je drugače označena: Denis Simčič