Deset stvari, ki jih morda niste vedeli o Ljubljani

Zmajski most

Ko je arhitekt Jurij Zaninović leta 1900 narisal načrte za Jubilejni most Franca Jožefa I, je predvidel skulpture krilatih levov. V končnem načrtu pa so leve zamenjali zmaji, ki so dandanes ena največjih znamenitosti Ljubljane.

 

Najstarejša hiša v Ljubljani

Hiša na Ribjem trgu 2 v mestnem središču ob Ljubljanici je najstarejša evidentirana hiša v Ljubljani. Gre za t. i. Polževo hišo, ki je bila zgrajena leta 1528. V njej je leta 1562 stanoval tudi Primož Trubar, ki je bival v Ljubljani med letoma 1533 in 1565. Na njenem pročelju pa je tudi viden grb njenega prvega lastnika veletrgovca Volka Boscha oziroma Poscha.

Največ snega

Zima, ki je bila najbolj radodarna s snegom, se je zgodila leta 1952. Med 13. in 15. februarjem 1952 je v Sloveniji nepretrgoma snežilo celih petdeset ur, posledica pa je bila, da se je Ljubljana zbudila pod 146 cm snega. Ne prej ne kasneje meteoreološka merjenja v Ljubljani niso zaznala več kot en meter snega.

Najvišja stavba

Nebotičnik z imenom Kristalna palača, ki stoji ob trgovskem centru BTC na Šmartinski cesti, je z 89 metri višine ter 20 nadstropji najvišja stavba ne le v Ljubljani, temveč tudi v Sloveniji. Zgrajen je bil med letoma 2009 in 2011 po načrtih arhitektov Braneta Smoleja in Denisa Simčiča.

Prva ljubljanska picerija

Čeprav ji nekateri primat oporekajo, za prvo ljubljansko picerijo velja Parma, ki še vedno deluje v pasaži Maximarketa. Pice so namreč že prej pekli v nekaterih drugih lokalih, prvi lokal, ki se je oklical za picerijo, pa je bila Parma. Odprli so jo 1. aprila 1974 in od takrat je bila v lokalu dolga desetletja gneča, na sedež se je čakalo tudi eno uro. Med legende se je vpisal tudi borovničev sok, ki ga strežejo v Parmi.

Najgosteje naseljen del mesta je Štepanjsko naselje

Sredi leta 2019 je imela ljubljanska občina 294.110 prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 1.070 prebivalcev, najbolj gosto naseljen predel Ljubljane pa je Štepanjsko naselje.

 

Najožja stavba v Ljubljani

Najožja večstanovanjska stavba v Ljubljani je Slomškovi 13a, široka je 3,45 metrov, dolga 12 metrov, v njej pa so tri stanovanja. Nastala je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot skupinski projekt študentov, ki so si želeli zagotoviti domovanje.

 

Kolesa v Ljubljani

Ljubljana je na tretjem mestu med evropskimi prestolnicami po številu ljudi, ki se na delo peljejo s kolesom. Pred njo sta samo Amstedam in Kopenhagen. S kolesom se v službo vozi vsak četrti Ljubljančan.

 

Točka s bančno karmo

Poslovna zgradba Ljubljanske banke na TR 3 je zgrajena na mestu, kjer je imel stavbo v časih ljubljanske Emone finančnik po imenu Fructuosus.

 

Stavba, ki so ji največkrat spremenili namembnost

Ljubljanski grad, ki so ga zgradili v 11. stoletju, je bil najprej srednjeveška trdnjava in je imel obrambni namen. V 12. stoletju je doživel rekonstukcijo, sedanji izgled je dobil v 15. stoletju, stavbe, ki ga sestavljajo danes, pa so nastale v 16. in 17. stoletju. Bil je sedež mestnih vladarjev, jetnišnica, bolnišnica, stanovanjski objekt, nato spet vojaška utrdba, jetnišnica ter skladišče municije in orožarna. Danes je kulturni spomenik, turistična znamenitost in prizorišče kulturnih prireditev.