10 razlogov, zakaj so Fužine ena najbolj prijetnih ljubljanskih sosesk

Ljubljanske Fužine so bile dolgo soseska slabega slovesa. Veljale so za »čefurski« geto, rahlo nevaren kraj, kjer se dogaja marsikaj. Ko lepo septembrsko soboto pridem tja, se ne morem načuditi miru, ki vlada na travnikih, igriščih, poteh in ulicah med glomaznimi bloki. Nikjer nobenega balkanskega gangsterja, pred lokali ljudje mirno pijejo kavo, otroci nabijajo košarko, ljudje se sprehajajo ob Ljubljanici. Zloglasne Fužine me takoj navdušijo s svojim vajbom. Pridružim se turi, ki jo po tej soseski vodi turistična vodička Nataša Flek. Njen naslov je Multikulturalnost na obrobju Ljubljane – Fužine. Ta kmalu pomete s še preostalimi predsodki in stereotipi, ki obstajajo o tem delu mesta.

Fužinski grad

Sprehod z Natašo Flek začnemo pri Fužinskem gradu, kjer domuje Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Medtem ko na Fužinah prevladuje socialistična estetika osemdesetih, premore soseska tudi izjemno lepe primerke naše starejše kulturne preteklosti. Fužinski grad je zgrajen v renesančnem slogu, kar je v Ljubljani redkost. Zgradila ga je bogata družina Khisl, ki je prijateljevala s Primožem Trubarjem, Jurijem Dalmatinom in drugimi slovenskimi protestanti, Vid Khisl iz te družine je bil tudi šestkrat ljubljanski župan. Tudi če vas zgodovina arhitekture ali stara umetnost ne zanimata preveč, je grad z muzejsko kavarno prijetno doživetje.

Mirna in zelena soseska

Pot nas nadalje vodi po sprehajalni poti ob Ljubljanici. Fužine so območje z največjo gostoto prebivalcev v Sloveniji. Na 61 hektarjih živi 18 tisoč prebivalcev, a je to kljub temu ena najbolj zelenih in mirnih sosesk v mestu. Kar tretjino Fužin predstavljajo zelene površine. Naša vodička pravi, da se je sama pred leti kot mlada mamica tudi po tri ure sprehajala z vozičkom po poteh soseske, ne da bi srečala en sam avto.

Fužine imajo vse, razen bazena

Fužine so soseska, ki ima vse, razen bazena, pravi Nataša Flek, ko se sprehajamo po Brodarjevem trgu. Bloki, v katerih so eno- do štirisobna stanovanja, imajo vsak vsaj eno kolesarnico, eno garažo za vozičke, štiri sušilnice, zaklonišče, stanovanje za hišnika. V soseski sta tudi dva vrtca, dve osnovni šoli, zdravstveni dom, srednja šola, dom za starejše, knjižnica, lekarna, cerkev … Manjka samo bazen.

Stopnja kriminalitete je nizka

Stopnja izobrazbe je na Fužinah enaka kot drugod v Ljubljani, stopnja kriminalitete je na Fužinah nižja kot v ostalih ljubljanskih soseskah. Kriminalci so že davno obogateli in se preselili v druge ljubljanske soseske, ki veljajo za bolj elitne. Samo šest odstotkov Fužincev ne dela.

Ob nedeljah goveja juha

Tudi Fužinci jedo v nedeljo za kosilo govejo juho z rezanci, trdi naša vodička. Slovenci najraje jedo tradicionalno slovensko hrano, sledijo pa balkanska, italijanska, kitajska in mehiška hrana, pri doseljencih iz držav bivše Jugoslavije oziroma zdaj že večinoma njihovih potomcih pa je vrstni red podoben.

Kraj, ki navdihuje

Na Fužinah je živelo ali pa še živi kar nekaj znanih ljudi in nekateri so ponesli glas o Fužinah v svet, pokazali so, da je to prostor z navdihujočo energijo. Pisatelj in režiser Goran Vojnović je napisal kultni roman Čefurji raus!, ki se dogaja na Fužinah, ter nadaljevanje Đorđić se vrača, reper Zlatko, znan kot Princ Fužinc, je o Fužinah spregovoril skozi rep. Poleg njiju so tu živel tudi drugi znani ljudje, denimo pevec Oto Pestner, televizijec Matjaž Tanko, glasbenik Vili Resnik, športniki Samir Handanović, Rašo Nesterović, Zlatan Ljubjankić, Branko Illić, trener Aleksander Sekulić …

Vsi so najprej Fužinci

Med turo pade vprašanje, kako je mogoče, da se nacionalno pisani Fužinci med seboj ne kregajo. V Fužinah je zelo močan duh skupnosti, pojasnjuje vodička. Nacionalna sestava je sicer mešana – iz podatkov popisa prebivalstva iz leta 1991 (podatki za nacionalnost iz zadnjega popisa iz leta 2002 zaradi občutljivosti teme niso javno dostopni) je mogoče razbrati, da je delež Slovencev v soseski 59,96 %, Srbov 14,27 %, Muslimanov 6,15 %, Hrvatov 6,25 %, Črnogorcev 0,36 %, Makedoncev 0,48 % in drugih 11,54 %., vendar so vsi najprej Fužinci, preden so kaj drugega. Vse praznike, od božiča do bajrama praznujejo skupaj.

Dobre prometne povezave

Fužine so sicer ena najbolj vzhodnih ljubljanskih sosesk, od centra mesta se zdijo oddaljene v metaforičnem in fizičnem smislu. A prometna povezanost z ostalimi deli mesta je odlična. V centru mesta si z avtobusom v 15 minutah.

Okus po Balkanu

Trgovina Macedonia Trade poskrbi, da je soseska preskrbljena z živili, potrebnimi za balkansko kulinariko. Turšija, ajvar, lutenica, pečena paprika, bosanska kava, rahat lokum, ovčji sir, vse se dobi, pa še poceni je, pravi vodička. Če pa se vam zahoče svežega in hrustljavega bureka, lahko zavijete v STARO PEKARNO 1931 – EUROKRUHEK.

Fužinska plaža

Naša pot po Fužinah se konča v lokalu Balinček, kjer so nam postregli z burekom in cvičkom. Prijeten lokal stoji ob Ljubljanci, kot pove že ime, je tu balinišče. Zraven je v knjižnica na prostem, kjer je na voljo tudi kaka knjiga, ki se dogaja na Fužinah. Beli prodniki vabijo k poležavanju, kopanje pa nam vodička toplo odsvetuje, saj je reka Ljubljanica tu precej hitra in zato nevarna.

Naslednja tura s certificirano vodičko Natašo Flek po Fužinah bo decembra, na njej boste o Fužinah izvedeli še veliko več kot v tem članku, predvsem pa si boste lahko sosesko ogledali. Vse informacije so voljo na njenem Facebook profilu https://www.facebook.com/natasa.flek. Muzeju novejše zgodovine Slovenije se toplo zahvaljujemo, da nam je omogočil udeležbo na turi, in sicer v okviru projekta Identity on the Line.

Fotografije: Denis Simčič.